Red Orbit

Predvčerajšnjim sem na primeru čevljarja Mitje Hojaka govoril o tem, da moramo blagovno znamko graditi s pomočjo publicitete, in ne s pomočjo oglaševanja. Zakaj?
Ker je oglaševanje drago in manj kredibilno, kot če o nas govorijo, pišejo mediji.

Eno od slovenskih mladih podjetij, ki je v kratkem času izgradilo prepoznavno blagovno znamko, je podjetje Red Orbit Andraž Štalec s.p. V dveh letih so postali prepoznavni na svojem področju. Iz dveh glavnih razlogov. Prvič; znali so najti prazen prostor v glavah potrošnikov – s SEO optimizacijo so se in se ukvarjajo mnogi. Ampak Red Orbit se je pozicioniral kot specialist za optimizacijo. In bili so prvi, ali pa vsaj tako večina misli, ki so to res začeli naglas poudarjati.

Drugič, Red Orbitovci (87.660 evrov je bil njihov lanski promet, po besedah Andraža na TV Slovenija, pa imajo 10 zaposlenih) so zelo, zelo dobri pri svoji promociji. Vsaj tako dobri, kot so pri optimizaciji spletnih strani, so pri prodiranju v medije. Če po samo dveh letih obstoja dobiš nagrado za naj podjetniško idejo, če prideš na nacionalno televizijo itn., to pomeni, da izjemno dobro obvladaš komuniciranje z mediji.

Bravo Red Orbitovci, tako se dela! Morda bi lahko prodajali tudi znanje o tem, kako brezplačno do medijskih objav. Čisto resno mislim, to znanje bi se dalo zelo dobro prodati. 
 

Seminar, o katerem vam ne smem skoraj nič povedati …

Dragi prijatelji,

vem, da se vam bo tole zdelo malo čudno. Vabim vas na seminar, ki ga ne organiziram jaz in tudi nobenih finančnih interesov nimam pri tem. Ampak mislim, da se vam tole splača prebrati.

Vse se je začelo pred 3 leti. Priletel sem v Las Vegas. Taksistu sem pomolil listek in mu rekel, naj me pelje na naslov, ki je bil napisan na listku.

Taksist je pogledal listek in takoj rekel: »Ah, the best kept secret in town …« Naj njegove besede povzamem v slovenščini: »Na ta naslov sem peljal že več deset ljudi. Na ta naslov in potem še nazaj na letališče. Ampak nihče mi ni nikoli povedal, za kaj gre. Vsi govorijo samo o nekem seminarju, o neverjetni izkušnji, o tem, da gre za čustveno doživetje … In vsi rečejo, da kaj več ne smejo povedati.«

Taksist me je odložil pred pritlično zgradbo v mirnem delu Las Vegasa. Tam se nas je zbralo nekaj deset. Gledali smo se in ugibali, kaj se bo zgodilo,

Antirecesijski čevljar

O moških oblekah za 1.200 evrov in več, ki jih lahko kupite pri Marcellu, sem že pisal. Seveda pa takšnih primerov nimajo samo Italijani. Mitja Hojak je lep slovenski primer. Izdeluje unikatne čevlje. Mitja je bil na nekaj mojih predavanjih, kjer sva se tudi spoznala.

Pred leti je tudi zame izdelal unikaten par čevljev.

Kaj pravite na tele gurujeve čevlje by Mitja Hojak?

Žena pravi, da morda niso čisto v mojem vsakdanjem stilu, drugih pripomb pa ni. Čevlji so odlično izdelani. Tudi sama izkušnja nakupa pri Mitji je unikatna. Pri njem sem bil dvakrat. Prvič mi je izmeril noge in potem je lahko izdelal kopita. Vprašal me je, kakšne čevlje želim, a sem izbiro prepustil njemu.

Po nekaj tednih me je Mitja poklical in slavnostno objavil, da so moji »čeveljčki« gotovi. Skratka, celoten postopek naročanja, izbiranja je nekaj posebnega. Pri Mitjii vidiš, kako čevelj nastaja, pokaže ti svojo delavnico. Že zaradi celotne izkušnje vam priporočam, da tudi sami kdaj poskusite kupiti unikatne čevlje po naročilu.

Na Mitjo se večkrat spomnim. Pravzaprav se nanj spomnim vsakič, ko obujem čevlje, ki mi jih je izdelal, ali o njem preberem kakšen članek. Mitja je v odnosih z mediji enako dober kot v izdelovanju čevljev. Koliko (brezplačnih) člankov mu je v zadnjih letih uspelo dobiti, Mitja najbolje ve sam. Prepričan sem, da več deset.

Sedaj pa pomembna marketinška lekcija: Samo s pomočjo oglaševanja nikoli ne bomo izgradili uspešne blagovne znamke. Oglaševanje v manjši meri pomaga pri gradnji in vzdrževanju blagovne znamke. Pravi in najboljši način izgradnje blagovne znamke pa je s pomočjo publicitete. Objave v medijih so tisto, kar dviguje kredibilnost blagovne znamke. Ljudje veliko bolj kot oglasom verjamemo člankom. Ker mislimo, da so novinarji objektivni, da so nepristranski.

Vedeti pa moramo (in čevljar Mitja to zelo dobro ve), da objave v medijih niso nekaj naključnega. Za vsako objavo moramo nekaj narediti. Če novinarji ne poiščejo nas, moramo mi poiskati njih. Če novinarji ne vedo, kaj bi o nas pisali in govorili, jim moramo pomagati sami s svojo zgodbico.

Kot vidite na Mitjinem primeru, prihodki podjetja niso toliko pomembni. Sam pravi, da letno zasluži okoli 30.000 evrov bruto. Ampak njegova blagovna znamka je že danes veliko vredna. Tudi poznajo ga mnogi. In cene njegovih čevljev niso nizke, saj gre za unikatne čevlje, ki jih za vas izdela umetnik, o katerem se piše in govori.

Tako se gradi ugledno blagovno znamko. S kakovostjo, s skrbjo za kupce, z inovativnostjo in s PUBLICITETO. Saj veste, v prodaji ni dovolj, da si dober, to je treba tudi dokazati. In če nihče ne ve zate, potem ne obstajaš. Še enkrat poudarjam današnjo marketinško lekcijo – blagovna znamka se ne gradi s pomočjo oglaševanja, temveč predvsem s pomočjo publicitete. In tudi z direktnim marketingom … a o tem kdaj drugič.

P.S. Tole pa je naključje ... prav sedaj, ko tole dajem na blog, sem na Facebooku videl, da je Mitja dobil prvo nagrado na izboru za najbolj inovativne slovenske usnjarske produkte. In seveda mi je potem po mailu tudi poslal datoteko s sporočilom za javnost (za takojšnjo objavo :). Več o tem kako je Mitja premagal tudi Kopitarno sevnica in Alpino, boste našli tukaj.

Zdravniki ne znajo šteti, ali zdravniški sex ...

V intervjuju za Mag je gospod Samo Fakin povedal, da zdravniki namesto da bi pacientom predpisali 4 ali 5 škatlic zdravila, raje predpišejo 6 škatlic. Zakaj zdravniki predpišejo več zdravil, kot bi bilo potrebno?

Razlog je čisto preprost. V latinščini je precej lažje napisati 6 (sex), kot pa 4 (quattuor ) ali 5 (quinque).

Zdravniki enostavno ne znajo niti šteti v latinščini. Pozabili so, kako se napiše 4 ali 5, in zato predpisujejo napačne količine zdravil. Davkoplačevalce to zdravniško neznanje veliko stane.

Seveda se človek vpraša, zakaj jim ne dovolijo, da napišejo pet po slovensko, ali pa kar s številko, recimo 5. Tako bi se zdravniki lahko izognili sramoti, ker ne znajo šteti po latinsko, mi vsi pa bi za zdravstvo plačevali malo manj.

V čigavem interesu je štetje po latinsko? Verjetno samo v interesu prodajalcev zdravil. Ampak ne bomo razpravljali o tem. To je vendar marketinški blog.

Je v tem zapisu kakšna marketinška lekcija?

Seveda! Vsaj dve.

Prvič. Ne glede na to, kaj prodajate, poskrbite za to, da bo nakup pri vas ENOSTAVEN.

Zapomnite si, da zmedene stranke ne kupujejo, zmedene stranke nakup odložijo za kdaj drugič (ali morda za vedno). Stranke, ki nečesa ne vedo, stranke, ki jim je nerodno, stranke, ki ne poznajo vašega slenga itn., bodo kupile manj, ali pa sploh ne bodo kupile.

Dovolj je že malenkost (še posebej pri prodaji preko spleta), da stranka ne kupi. Vsaka beseda je pomembna, vsak korak v postopku nakupa je pomemben. Če ne pomislite na vse malenkosti, lahko izgubite stranke, izgubljate lahko pri velikosti naročila. Skratka, podrobnosti so pomembne.

Drugič. Verjamem, da je izjava gospoda Sama Fakina pravilna. Ker jo z lahkoto preverimo. Enostavno moramo preveriti, kolikokrat se na receptih pojavijo latinske besede za števila od ena do sedem. Potem pa rezultat primerjamo s številkami, ki bi se morale pojavljati, če bi zdravniki predpisovali toliko zavojčkov zdravila, kot je predpisano. V vsakem podjetju lahko veliko zaslužimo in odpravimo veliko napak že samo s pravilnim spremljanjem podatkov.

Ja, zdravnike imam res malo na piki, ampak očitno si to zaslužijo. Je pa res, da današnjega zapisa ne bi bilo, če jim ne bi bil tako zelo všeč latinski zapis številke sex. :)

Prvi seminar o internet marketingu na svetu!

V soboto sem se vrnil iz Londona. Tudi letos sem predaval na EADIM (Evropska akademija direktnega in interaktivnega marketinga). Bolj kot v svojem predavanju sem užival v predavanjih drugih marketinških strokovnjakov.

Na EADIM so udeleženci lahko slišali človeka, ki je iz nič naredil podjetje vredno 900 milijonov funtov, poslušali so tekstopisca, ki je na marketinških tekmovanjih pobral več nagrad kot kdorkoli drug, poslušali so človeka, ki je organiziral prvi konferenci o internetu že davnega leta 1994 itn..

Priznam, da sem si kot običajno tudi tokrat prijedel veliko znanja. Kako prijedel? Ja, človek se še več kot na predavanjih lahko nauči na večerjah. Ena večerja recimo z Kenom McCarthijem, je vredna veliko. Neprecenljivo, bi rekli pri Mastercardu.

Zelo vesel sem bi tudi javne Kenove pohvale mojega predavanja, na moje besede se je večkrat skliceval celo v svojem predavanju.

Še ena slika s Kenom McCarthijem in legendo direktnega marketinga Draytonom Birdom. Če vas zanima, kaj je o internetu govoril Ken že leta 1994, si lahko ogledate tale 10-minutni posnetek. Ken je organiziral sploh prvi seminar o internet marketingu na svetu!

Če nimate časa, pa poglejte samo zadnjo minuto posnetka. Delam na tem, da Kena v kratkem pripeljem v Slovenijo.

»Social Proof«

Če vstopite v učilnico in tam vsi stojijo, boste stali tudi vi, če večina sedi, se boste usedli tudi vi. Če dva prijatelja vašega otroka kadita, se verjetnost, da bo kadil tudi vaš otrok, poveča za 1000% (berite knjge Roberta Cialdinija), če kadijo trije prijatelji vašega mladoletnega sina, se verjetnost, da bo kadil tudi on, poveča za 2000%. Če vsi pred vami v koloni vozijo 80 kilometrov na uro, omejitev pa je 60 km/h, boste vozili 80 tudi vi.

Ljudje radi delamo tisto, kar delajo drugi. Nekako si mislimo, da imamo dovoljenje delati tisto, kar itak vsi počnejo. V mnogih državah je podkupovanje nacionalni šport. Vsi vedo, da to ni prav, ampak vseeno sodelujejo, ker se pri njih pač tako dela.

Tudi v prodaji lahko izkoristimo to človeško lastnost.

Najbolj enostavno lahko ta princip uporabimo tako, da ljudem povemo, da se določen izdelek odlično prodaja.

V petek sem v Londonu posnel tole. Če večina misli, da je ta kava najboljša, potem že mora biti dobra. In sem tudi sam zavil v ta lokal na kavo. Tudi vaš guru ni imun na takšne marketinške trike.

Seveda so to pravilo poznali tudi pred sto in več leti. Slovenski primer iz dvajsetih let prejšnjega stoletja.

Takrat se je 75% vseh dam umivalo z Doeringovim milom …

Če se vaš izdelek ali storitev dobro prodaja, vsekakor svojim strankam to povejte.

Recimo … 13. novembra letos bomo ponovno izvedli delavnico Nemogoče. Gre za najbolje prodajano marketinško delavnico v Sloveniji. To bo 122. ponovitev, udeležencev je bilo do sedaj približno (morda sem kakšnega pozabil prišteti) 4752.

Prijavljenih za 13. novembra je že več kot 40! Zadeva se očitno – tudi v teh časih – še vedno odlično prodaja. Dragi prijatelji, bralci dnevnika marketinškega guruja, vabljeni!

Restavracija za 300.000 dolarjev!

Mastermind na privatnem otoku na Floridi. Nekega večer smo se opravili na sosednji otok. Ker smo slišali, da je tam odlična restavracija. Ne samo, da je bila hrana odlična, vsi smo bili še bolj navdušeni nad »tapetami«.

V tej restavraciji je pametni lastnik uvedel zanimiv ritual. Spodobi se, da vsak gost v lokalu pusti en dolar. Nekam na steno pripnete en dolar, pred tem pa se na ta dolar podpišete. In v nekaj letih se je tako (po naši grobi oceni) na stenah nabralo več kot 300.000 dolarjev.

Bi kaj takšnega delovalo tudi pri nas?
Koliko je takšen lokal vreden? Vsaj 300.000 dolarjev več, kot bi bil, če se lastnik ne bi spomnil tega zanimivega rituala. Dolarje, tudi če so popisani, lastnik lahko, če se »tapet« naveliča, vedno odnese na banko.

Dobra ideja, mar ne?

Večkrat sem že opazil projekte, kjer so kreativni podjetniki zaslužili več s kakšno »neumnostjo« kot pa s svojo osnovno dejavnostjo. Seveda pri vsaki neumnosti obstaja milijon razlogov, zakaj se nekaj ne da, ali pa ne sme … Ne vem, kaj bi na takšne tapete rekli na davčni upravi, ali kaj bi na pisanje po bankovcih rekli tisti, ki jih tiskajo, ali kakšno je mnenje požarne inšpekcije, ali »kdo bo pa preprečil gostom, da bankovce odnašajo domov«, ali …

Če želite biti v poslu nadpovprečno uspešni, morate biti kreativni. In morate prekršiti tudi kašno napisano ali nenapisano pravilo.

Antirecesijski toaletni papir

V Mercatorju je moja žena odkrila lepo zapakiran toaletni papir, živo oranžne barve. Za tri rolice izvrstnega toaletnega papirja boste plačali samo 7 evrov.

Genialno!

Meni pa se še vedno skoraj vsak teden oglasi kdo, ki trdi, da je pri prodaji najpomembnejša cena. Tisti, ki mislijo, da je cena zelo pomembna, se enostavno motijo. Ni res. Cena v glavnem ni pomembna!

Ta toaletni papir je lep dokaz za marketinško pravilo, ki deluje na Zemlji tako zanesljivo, kot na nas vse deluje gravitacija.

Ne glede na to, kaj prodajate, zavedati se morate, da vedno obstajajo stranke, ki so pripravljene plačati več!

In vedno se najde kdo, ki to pravilo pozna in zaračuna več.
 

Aleš Lisac predava in predava in predava ...

V zadnjih 30 dneh sem predaval več kot 900 ljudem …

Na 9 različnih seminarjih. V oktobru bo predavanj manj, bom pa zato predaval v treh različnih državah. Danes odhajam v London. Predaval bom na EADIM, Evropski akademiji direktnega in interaktivnega marketinga).

Londona se veselim predvsem zato, ker bom več poslušal, kot predaval. Tam bom slabe štiri dni, predaval bom dobre 4 ure. Preostali čas pa bom jaz tisti, ki se bom učil od zares odličnih predavateljev, ki jih je ponovno spravil na kup prijatelj in marketinška legenda Drayton Bird.

Slika z včerajšnjega seminarja »Kreativnost za podjetnike«.

Tako pa je bilo na predavanju za Vizija poslovni klub, 30. septembra v Monsu.
 

Specializacija

Če želite prodajati dražje, se morate specializirati. Zobozdravnik, ki je specializiran za paciente s sladkorno boleznijo, bo s svojo specializacijo dosegel dvoje. Prvič, k sebi bo privabil stranke (paciente), ki imajo sladkorno bolezen. Saj je vendar logično, da greš k tistemu zobozdravniku, ki se ukvarja ravno s posebnostmi tvoje bolezni. Torej, če imaš sladkorno bolezen, potem se, če je vse drugo enako, odločiš za specialista, za tistega, ki ima rešitev točno zate. In drugič, tudi cena bo lahko višja. Vedno smo pripravljeni plačati več za specialista, za nekoga, ki se bo posvetil samo nam, za nekoga, ki ima znanje, ki ga drugi nimajo. 
 

Bolj banalen in zato še bolj poučen primer so nogavice. Včeraj sem spet kupoval nogavice. Kupil sem posebne nogavice za tenis, posebne za kolesarjenje, posebne za sedenje v pisarni. Žal pa niso imeli tistih, ki sem jih res iskal – posebne nogavice za igranje nogometa.

Jasno, da smo za specializirane nogavice pripravljeni plačati več. Pa ne samo to! Odkar sem pred petimi, šestimi leti, kupil prve specializirane nogavice za nogomet, se vedno, kadar igram v »napačnih« nogavicah, počutim slabše. Bojim se, da si bom zvil gleženj in zdi se mi, da imam v športnih copatih slabši oprijem.

Marketinška lekcija – če se le da, ne nudite storitve, izdelka, ki je namenjen vsem. S specializacijo boste zlahka povečali ceno in bolj zaigrali na pravo noto pri tistih, ki jih vaš poseben izdelek ali storitev zanima. 
 

Ravno brskam po računalniku ... in sem naletel na tale scan, ki sem ga sicer prvič uporabil na predavanju leta 2006:

Oblika specializacije je tudi ta, da se specializiraš za določeno metodo zdravljenja. Zobozdravnik, ki bi paciente obdeloval s kokainom, bi imel še danes veliko dela. :) 

Slika je bolj slaba ... na dnu piše: "Živec se umori brez vseh bolečin s cocainom." Oglas je bil objavljen v Slovenskem narodu leta 1930.

Simpl - ni tako enostavno biti Simpl

Pred 9 leti je bila simpl VEGA, sedaj je simpl Simobil. Ko smo se domislili, da bomo na Vegi simpl, sem mislil resno. Ugotovili smo, da ljudje tarif in cenikov mobilnih operaterjev ne razumejo. In smo se odločili poudariti, da je Vega enostavna, da je simpl. Ljudje si želimo preglednih računov, enostavno razumljivih ponudb, preglednih tarif itn. Pri večini mobilnih operaterjev je vse nekako zamegljeno, zelo težko je ugotoviti, kaj in zakaj sploh plačujemo. Mi smo želeli biti enostavni. Seveda pa je zelo simpl izjaviti, da si simpl. Niti približno enostavno pa ni poenostaviti poslovanja tako, da si potem res simpl. Ker, če si simpl, moraš imeti enostaven priklop, enostavne tarife, račune, ki jih stranke razumejo itn.

Žal je lastnikom zmanjkalo denarja, preden bi lahko v dejanja spravili Vegin slogan o preprostosti.

Sedaj je Simpl Simobil. No, pri Simobilu je simpl samo ena od tarif. Vse ostalo je zakomplicirano tako kot pri vseh operaterjih. Kako Simpl je ta Simobilova tarifa, lahko presodite sami s klikom na njihovo spletno stran.

Marketinški nauk? Ko izbirate prodajno prednost, slogan, upoštevajte, ali ste res sposobni obljubo uresničiti. Vega ni nikoli postala zelo simpl, v glavnem je na koncu poudarjala le ceno.

Pogosto se dogaja, da marketinški oddelki izumijo nekaj, realnost pa ne sledi njihovim idejam. Če banka v oglasih recimo trdi, da so njihovi uslužbenci prijazni, mora res poskrbeti, da je tako tudi v resnici. Neskladje med realnim stanjem in obljubami podjetij je pogosto veliko.

Vem, da je ta nasvet precej simpl, ampak v praksi je ravno najboj simpl ideje najtežje uresničiti.

Taksi

Skopski taksisti

Danes zjutraj ob 6.54 sem priletel iz Skopja v Ljubljano. Na letališče me je peljal taksist Valentin. Adria leti iz Skopja ob 5.30, zato sem si taksi naročil za ob 4.20. Glede na to da letališče ni daleč od mesta in ker ob pol petih zjutraj ni prometa, je 4.20 čisto primerna ura, mar ne?

Za »Balkance« morda že, ne pa tudi za Američane. Taksist mi je namreč povedal, da je že ob treh zjutraj na letališče peljal Američana, ki je potem letel z istim letalo v Ljubljano kot jaz. Američan si ni pustil dopovedati, da je odhod ob treh zjutraj čisto brez veze. Ampak danes je bilo letališče ob 3.20 vsaj odprto. Letos pozimi je moj taksist z drugim Američanom ob treh zjutraj čakal pred vhodom na letališče. Vratarja namreč še ni bilo v službo in tudi sicer na letališču ni bilo nikogar. Američani se pač slabo prilagajajo na razmere v drugih državah …

Marketinški nasvet?

Prihaja. Povedati sem vam želel, da se je taksist Valentin oglasil pred vhodom hiše, kjer sem spal, že en večer prej. Ker ni želel ničesar prepustiti naključju. Ni namreč natančno vedel, kje ta hiša stoji in se je raje en večer prej prepričal, da potem zjutraj ne bi iskal. On namreč »še nikoli ni zamudil«. Seveda je ob tem svojem preventivnem obisku tudi pustil vizitko pri mojem prijatelju. In tudi meni je posebej ponosno povedal, da je mojo lokacijo preveril že dan prej. To je primer taksista, ki zna delati s strankami. Primer nekoga, ki je dober v svojem poslu in ga jemlje zares. Bravo!

Sedaj pa še zgodba drugega taksista, s katerim sem se tudi vozil včeraj po Skopju. Pogovarjala sva se o nogometu. Povedal mi je, da je igral v prvi makedonski ligi, ampak je prenehal igrati, ker so ga vrgli iz kluba.

Zakaj so vas vrgli iz kluba, sem ga vprašal.

»Takole je bilo …« je začel pripovedovati, »moje moštvo je igralo dogovorjeno tekmo. Zmenjeno je bilo, da moramo izgubiti. Mi točk nismo potrebovali, bi pa s svojim porazom izpada iz lige rešili našega nasprotnika. Sam nisem igral, ker me trener ni maral. Da pa bi proti koncu tekme pridobili na času, me je trener vseeno v igro poslal v 89. minuti. In sem šel v igro. Nekaj sekund po mojem vstopu se je skoraj na sredini igrišča žoga odbila do mene. Brez razmišljanja sem od prve udaril proti golu in neubranljivo zadel. Niti nisem ciljal, majke mi, kar udaril sem … To je bila moja zadnja ligaška tekma … Jebi ga.«

Če se človek vozi s taksisti, vsaj nikoli ni dolgčas. :)

Lisac & Lisac Mastermind

Od srede do nedelje, 14 podjetnic in podjetnikov. Posestvo Herk.

Misija? Narediti čim več zase in za svoj posel. Misija je uspela. Vsak izmed nas ima sedaj v svojem mobilnem telefonu 13 novih prijateljev, v zapiskih in v računalniku pa konkretne rešitve za svoj posel. Da o pohodih, nabiranju gob in masažah niti ne govorimo. Imeli smo se fino.

Prav vsak podjetnik bi moral investirati v nekaj podobnega. Saj ni nujno, da sem jaz zraven, pomembno je, da se nekje stran od civilizacije s skupino pametnih in izkušenih ljudi vodeno pogovarjate o poslu. Vam bom v kratkem napisal še kaj več o našem prvem Lisac&Lisac Mastermindu. Če vas morda zanima, če želite sodelovati pri naslednjem, je datum med 2. in 6. decembrom. Za največ 12 udeležencev. 
 

Na treh kolesih

V prejšnjem zapisu sem pisal o tem, da se da v poslu uspeti tako, da narediš nekaj drugače kot konkurenca.

No, prejšnji teden sem se vozil s čudom, ki ga vidite na spodnji sliki. Ni niti motor niti avto.

Gre za mešanico med roadsterjem in motorjem. Kako se zadeva pelje?

Po pravici povedano je s tem trikolesnikom vse narobe. Ni preveč udoben, ne daje ravno občutka stabilnosti, majhen prtljažnik … Voznik je na hudem prepihu. Priznam, nisem motorist in zato me veter moti.

Če vsaj dobro potegne? Ja, zelo dobro, sodelavec po enem samem krogu na sopotniškem sedežu vsaj mesec dni ne bo kupoval rdečega bika … Menjalnik je tudi prijazen, sekvenčni avtomatski. Zavora je samo ena in sicer nožna, plin pa dodajamo z desno roko. Skratka neuporabna igrača za moške.

Če bi imel to čudo?

Jasno, da bi ga imel!

Marketinška lekcija?

Saj to že itak poznate. Obstajajo nakupi, kjer razum ne igra nobene vloge. Dobri prodajalci vedo, kaj njihove potencialne stranke v resnici kupujejo, in jim to tudi ponudijo. Vsak normalen moški bi imel v garaži en takšen tricikel pa verjetno še ferrarija pa tudi hummerja. Zakaj pa ne? Vse to imata moja sinova (4 in 7 let). Jaz bi imel vse, kar imata sinova, samo večje primerke.

Rdeči bik ali počasna krava?

Naredite obratno!

Vsak podjetnik bi si moral postaviti naslednje vprašanje: »Kako bi se dalo zaslužiti kakšen dodaten evro s tem, da naredim vse obratno, kot to dela moja konkurenca?«

Primer iz panoge pijač. Na trgu je poplava energijskih pijač. Rdečega bika seveda (še dolgo) ne bo nihče prehitel. Ker so bili prvi, ker so naredili nekaj drugače kot ostali. Kaj pa sedaj?

Počasna krava bi znala biti pravi odgovor v stilu »naredimo vse obratno«. V pločevinki vam postrežejo s pomirjevalno akupukturno seanso.

Še več zanimivosti inovativnih idej na »your daily fix of entrepreneurial ideas«.

David Ogilvy

David Ogilvy se je rodil 23. junija 1911, v Angliji. Zakaj sem se tokrat spomnil ravno nanj? Ker se mnogi, še posebej v času recesije, sprašujte, ali se splača oglaševati, kje oglaševati in kaj v oglasih povedati.

David Ogilvy je bil mojster oglaševanja. Če zanj še niste slišali, vam lahko z enim samim stavkom povem, kdo je bil Ogilvy in kaj njegovo ime pomeni v svetu oglaševanja. V svetu oglaševanja je Ogilvy približno to, kar je bil Josip Broz Tito za Jugoslavijo, le da pri tem britanskem oglaševalskem geniju ne moremo govoriti o kakšnih negativnih predznakih.

Njegovo skrito orožje je bil direktni marketing. Z direktnim marketingom je tudi začel – za stranko je napolnil hotel tako, da je za $500 poslal razglednico z vabilom na otvoritev vsem podjetjem iz telefonskega imenika …

Nujno poglejte tale video. Klasika. Posebej mi je všeč kako David Ogilvy govori o direktnem marketingu. Vsak, ki dela v marketingu, bi moral najprej delati v dirketnem marketingu! Direktni marketing je bil Davidovo skrito marketiško orožje.

David Ogilvy je vedno verjel v izdelke, ki jih je pomagal prodajati! Naredil je prve oglase za Schweppes in vedno je pil Schweppes. Ustvaril je blagovno znamko Dove. Prava mojstrovina je Davidov oglas za rolls royce. Stavek At 60 miles an hour the loudest noise in this new Rolls-Royce comes from the electric clock (Pri 60 miljah na uro je najglasnejši zvok v novem rolls-royceu zvok električne ure) iz naslova oglasa je eden najboljših oglasnih naslovov vseh časov.

In za konec še Davidov nasvet o oglaševanju. Oglašujte samo takrat, kadar imate kaj pametnega za povedati. Dobri oglasi vsebujejo novico, pomembno informacijo, skratka nekaj, o čemer je vredno govoriti. Oglasi, ki samo prepričujejo v nakup, se izgubijo v množici, takšni oglasi sporočajo, da vam prodaja ne gre dobro in da morate nujno prodati.
Oglašujte torej samo, če imate kaj povedati, kaj takšnega, kar je vredno objave. David Ogilvy je umrl leta 1999 na svojem dvorcu Chateau de Touffou, v francoskem kraju Bonnes.

Obvezno poglejte tudi zapis, ki govori o postavitvi oglasov. Ogivlyeva postavitev je še vedno najboljša. Tole bi moral videti vsak, ki postavlja oglase! Rok, hvala za link!

Direktni marekting - v živo z državnega prvenstva

Če vas zanima prodaja, psihologija prodaje, marketing, pisanje tekstov, ki prodajajo, priprava oglasov, ki delujejo …

… potem imam za vas nekaj aktualnega, ekskluzivnega, uporabnega, BREZPLAČNEGA!

Na spletni strani državnega prvenstva v direktnem marketingu smo objavili 37 oglasov, prodajnih pisem, ki jih v tem trenutku testiramo.

Preglejte oglase in poskušajte uganiti, kateri so (bodo) delovali bolje. Preizkusite svoje marketinško znanje, svojo marketinško intuicijo.

Vpišite komentar pri oglasih, ki so po vašem mnenju zelo dobri in tudi pri tistih, ki po vašem mnenju ne bodo dobro prodajali.

Skupaj se bomo učili na realnih, aktualnih slovenskih primerih! Vabljeni na www.prvak.si!

Oddelek za zmanjševanje prodaje

V petek sem želel rezervirati tenis za danes. Ni bilo mogoče … ker sprejemajo rezervacije samo za tekoči dan. In sem poklical drugam, tam so mojo rezervacijo z veseljem sprejeli. Oddelek za zmanjševanje prodaje v prvem teniškem centru je bil uspešen. Morda so izgubili stranko, ki bi v naslednjih 5 letih tam pustila nekaj tisoč evrov. Pred leti sem namreč redno igral tenis, vedno sem imel sezonske vstopnice za različna igrišča, sedaj razmišljam, da bi začel ponovno redno igrati.

Prejšnji teden sem se želel naročiti na enega od slovenskih dnevnih časopisov. Poklical sem na brezplačno št. naročniške službe. In so mi rekli, da želijo pisno naročilo, telefonski klic ni dovolj, oni bi imeli še naročilnico po faksu ali pošti. Oddelek za zmanjševanje prodaje je spet uspešno opravil delo. Če ne bi imel tajnice, bi z naročilom še malo (ali pa za vedno) počakal.

Namerno nisem napisal imen zgornjih podjetij. Ker ne želim kritizirati, opozarjam le, da imamo oddelke za preprečevanje prodaje v praktično vseh podjetjih. Še posebno dobro ti oddelki delujejo v podjetjih, kjer imajo velik vpliv na odločitve finančniki, pravniki in podobni. Podjetniki moramo od časa do časa pregledati, če naš oddelek za zmanjševanje prodaje ne deluje preveč uspešno.

Se je tudi vam pred časom zgodilo kaj podobnega? Prosim, povejte. Pa izpustite grešnika, povejte samo, kako so vam preprečili ali poskusili preprečiti nakup.
 

Prepričevanje – Kako prepričati?

Dave Lakhani je svetovno znan avtor, predavatelj, marketinški strokovnjak. V ZDA je pred nekaj tedni izdal knjigo »How to sell when nobody is buying?«

Na Amazonu sem kupil 3 knjige, eno pa sem dobil od založnika. V tem trenutku imam torej 4 Davove najnovejše knjige.

Imam pa na zalogi še nekaj sto v slovenščino prevedenih knjig »Prepričevanje«, avtor je prav tako Dave Lakhani.

Za vas imam nagradno igro!

Častim 10 knjig! Dve najnovejši angleški knjigi »How to sell when nobody is buying« in 8 slovenskih »Prepričevanje«.

Knjige dobite tisti, ki boste v komentar napisali, po oceni strokovne komisije (Aleš Lisac in Natalie Lisac) najboljši odgovor na vprašanje:

»Kaj vse je potrebno, da nekoga prepričam?«

Moja žena je v komisiji iz dveh razlogov. Prvič zato, ker je v slovenščino prevedla knjigo Prepričevanje, in drugič zato, ker po navadi itak poslušam njo.

Sedaj pa poglejte še video, v katerem vas prepričuje Dave Lakhani osebno. Prodaja vam nekoga, ki ga kar dobro poznate. Vas je prepričal? :)

No, potrudite se z odgovorom. Kaj hudiča je res tisto, kar je najbolj odločilno, ko nekoga prepričujemo? Vpišite vaš odgovor v komentar.
 

Staro ali novo?

Je vse staro res slabše kot novo?

Mnoge stare stvari so boljše (tale trditev mi je še posebej všeč, ker sem v ponedeljek praznoval 45. rojstni dan … J)!

Včasih so presenetljivo boljše tudi stare stvari na področju, kjer človek ne bi pričakoval, da je tako.

Primerjajmo moj stari Gorenjev televizor, ki ga še vedno gledamo doma, in moj precej novejši Philipsov televizor, ki ga imam v pisarni. Gorenjev televizor je še tisti stari debeluh, kjer za kakovostno sliko skrbi katodna cev. Philipsov TV pa je klasičen pripadnik vitkih novodobnih televizorjev.

Kateri je boljši?

Gorenje zmaga z 2 proti 0!

1. Slika na starem televizorju je brez vsakega dvoma boljša! Slika je bolj jasna, barve so boljše, nogometaši niso razmazani po zaslonu ...

2. In še nekaj, kar je – vsaj nam moškim – enako pomembno kot slika. Če želim na Gorenju na hitro pregledati 60 kanalov, lahko to naredim v nekaj sekundah. Daljinec in televizor sta usklajena, ko pritisnem naprej, že vidim nov program.

Pri Philipsu (morda ni kriv tevizor, morda je kriv siol) pa traja več ko sekundo, da premaknem z enega na drug program. Lepo počasi lahko preštejem do 21 (enaindvajset) in šele potem vidim nov program. Sicer je res, da se mi, ko premaknem na drug program, pokaže več informacij o tem programu … kot da ne vidim, kateri program gledam … Ampak za en "krog" porabim skoraj dve minuti. Z Gorenjem gre v nekaj sekundah!

Še sreča, da imam tega Philipsa powered by siol samo v službi, kjer televizor malo gledam, pa še takrat, ko gledam imam, običajno ves čas na istem programu ali pa gledam izobraževalne DVD-je.

Mi zna kakšen tehnik pojasniti, kako to, da je starec boljši?

Jaz pa vam lahko pojasnim, zakaj vsi kupujemo nove ploščate televizorje, čeprav so slabši.

Ker ljudje delamo tisto, kar dela večina!

Čredni nagon. Bolečina ob tem, ko izveš, da ga imajo že vsi, ti pa še ne, je prevelika. In prej ali slej vsi zamenjajo.

A ni zanimivo, da noben zgodnji ponosni lastnik super tankega televizorja ni svojim prijateljem na glas povedal, da se je nategnil? Da, odkar ima nov televizor, slika ni več tako dobra in da predvsem ne more več hitro prestavljati programov. Preveč je plačal, da bi si upal priznati, da je naredil napako. :)

Marketing in Bruno

Včeraj sem šel v kino. Gledat Bruna. Film je po mojem mnenju zanič.

Marketinška lekcija? Pri filmih, ki so zanič, moraš vse marketinško delo opraviti, preden prvi gledalec film vidi. O filmu se mora govoriti v vseh medijih. Potem pa ga začneš hkrati predvajati v čim več kino dvoranah. Po tednu ali dveh, ko ljudje dojamejo, da film ni nič posebnega, pokasiraš že večino denarja … Hiter prodor na vseh frontah …

Včasih, ko še ni bilo interneta, mobilne telefonije, facebooka itn. je bila ta taktika še uspešnejša. Inoformacije o slabih filmih se niso tako hitro širile. Seveda pa ravno danes, če je film zelo dober, ne potrebuješ nobenih plakatov, nobenih oglasov. Moč priporočila, ki je najmočnejše marketinško orodje, naredi svoje.

Sem pa bil na vhodu v Kolosej zelo vesel, ko so mi ponudili prospekt, kamor lahko lepim njihove točkice. In glej ga zlomka, dva krogca sta že polna, dve nalepkici sta že natisnjeni na letaku!

Marketinškemu guruju se je kar milo storijo …

Pa ne da Kolosejevci berejo moj blog? Ne samo, da berejo moj blog, tudi nasvete, ki jih tu preberejo, upoštevajo v praksi. Čisto možno je seveda tudi, da so prebrali kakšno Cialdinijevo knjigo. Ampak saj je vseeno, ni pomembno, kako so prišli do ideje, pomembno je, da zadevo preizkušajo v praksi. Ne veste, o čem govorim? Potem nujno preberite še ta zapis (Kako bi vi izboljšali to Merkurjevo akcijo). Bravo Kolosej.

Rojstni dan

45 let

Včeraj sem imel rojstni dan. Čestitam! Ne sebi, pač pa mami, ki me je rodila. Že ob rojstvu sem pokazal, da rad kršim pravila. Rodil sem se z nogami naprej … Mama je zato precej trpela, ampak na koncu se je vse dobro izteklo.

Sam sicer še vedno mislim, da moja osebna izkaznica laže. Birokrati so se zmotili. Vsaj za 15 let. Ampak ker se tudi mama strinja z letnico rojstva 1964, se ne bom pritoževal. Lahko vsaj rečem, da sem izkušen (svoje prvo podjetje sem ustanovil leta 1989), kar je v predavateljskem in svetovalskem poslu seveda koristno.

Za vas sem pravkar posnel tale video. Danes sem se vrnil s 3-tedenskega dopusta in zato v videu še ni vseh konkretnih, natančnih informacij.

Vsekakor sem za vas pripravil dve darili.

Drugo leto januarja bomo organizirali seminar, na katerega vas vljudno vabim. Seminar bo še boljši, daljši kot vsi dosedanji. Vstopnico vam bo zopet kupila Toyota. Seminar bo za vas brezplačen.

Dodatno pa vam bom – s klasično pošto – vsak mesec poslal nekaj ekskluzivnih, še nikoli objavljenih marketinških nasvetov. Zadeve, ki so močne, dobičkonosne in sveže, zadeve, ki sem jih DOJEL šele pred kratkim. Nasveti, dognanja, triki … ki jih morate poznati!

Kaj morate storiti?

Pišite mi na ales@lisac-lisac.si. Napišite, da želite priti na seminar, ki bo drugo leto januarja, in napišite, da želite vsak mesec do januarja 2010 prejeti brezplačno, ekskluzivno marketinško poročilo izpod peresa (ok, izpod tastature) mag. Aleša Lisca. Sporočiti mi morate svoj naslov, kamor vam bom poslal klasično pismo (papir, kuverta, znamka … saj veste, saj se še spomnite, mar ne?)

Teh poročil in seminarja se vam ne splača zamuditi. Cena je recesijsko primerna. Nič evrov.

To delam za vas, ki verjamete, da je investiranje v znanje najboljša naložba. To delam za vas, ki veste, da je vaš uspeh odvisen samo od vas. Država nam ne bo pomagala, pomagati si moramo sami. Dandanes pa lahko veliko več kot samo s pridnimi rokami naredimo s pravimi idejami.

Seveda brez dela ne gre, ideje moramo uresničiti. Ampak pogosto lahko z manj dela naredimo veliko več. Samo prave stvari moramo delati, kar nam bo uspelo samo, če bomo o poslu veliko razmišljali in se nenehno izobraževali.

Rad vas imam! Lepo se imejte še naprej.

Direktni marketing - Drayton Bird je za vas posnel webinar

Če vas zanima direktni marketing, potem bo tole za vas!

Drayton Bird je za vas posnel webinar. Sam se nikoli ne naveličam poslušati velike legende direktnega marketinga.

Vzemite si čas in uživajte. Briljantno! Neprecenljivo!

Da, Drayton Bird tudi letos organizira EADIM - Evropsko Akademijo Direktnega in Interaktivnega Marketinga. In v tem seminarju predstavlja eksperte, ki bodo predavali na EADIM.

Tam bom predaval tudi jaz. Ampak v London grem predavat predvsem zato, da bom poslušal druge eksperte s področja direktnega marketinga. Ker se rad učim, ker se znanja, za razliko od hrane, ne moremo nikoli prenajesti.

In kakšne eksperte je Drayton uspel prepričati, da bodo predavali zanj ... samo praktike, ki res poznajo direktni marketing, eksperte, ki se z direktnim marketingom ukvarjajo dnevno. Če imate možnost, se mi pridružite oktobra v Londonu.

Draytonov webinar je seveda brezplačen. Še enkrat ponavljam, nekaj kar je vedno znova ponavljal David Ogilvy: "Drayton Bird ve več o direktnem marketingu, kot kdor koli drug." Vesel sem, da poznam Draytona, vesel sem, da se lahko učim od njega.

Prisluhnite Draytonu še vi.

"Lažejo vam!"

V včerajšnjem Jutranjem listu so si končno upali napisati to, kar nas večina tako ali tako že ves čas ve.

»Actimel ne krepi naravne odpornosti organizma.«
»Activia ne pomaga pri odpravljanju prebavnih motenj.«

O Actimelu in Activii sem že pisal. Pa tudi o pralnih praških – saj veste, »običajni detergent« ne obstaja, ali bolje rečeno, vsi detergenti so običajni. Tudi kozmetični preparati ne delujejo tako, kot obljubljajo proizvajalci, saj veste, gube in celulit … Pa tudi farmacevtska industrija je daleč od tega, da bi oglaševala pošteno in nepristransko.

Ampak danes ne bomo govorili o tem.

Danes bomo govorili o tem, kako to, da si je Jutranji list to upal zapisati.

Kaj je po vašem mnenju glavni razlog, da se je ta članek pojavil v Jutranjem listu?

Direktni marketing – osnovna napaka

Direktni marketing – osnovna napaka

Tole vizitko smo dobili včeraj v časopisu »Zaton news«. Družinski popust za 50% na vstopnino v Muzej antičkog stakla v Zadru.

Vse lepo in prav, ampak prav nikjer na vizitki ni napisano, kje ta muzej je. Manjka pa tudi spletna stran ali telefon.

Tudi najboljšim se včasih zgodijo takšne osnovne napake. Rešitev? Naslednjič naj vaš izdelek pregledajo »sveže oči« – nekdo, ki ne ve, kaj delate, ki je morda vaša potencialna stranka, ampak ni videl vašega oglasa, pisma, letaka itn. Vsak nov marketinški dokument naj pregleda vsaj 10 parov svežih oči.

Potem ko vaš marketinški dokument preživi ta osnovni test, pride na vrsto pravo testiranje.

Več o pravem testiranju – pravkar smo dali v ogenj več kot 40 različnih verzij oglasov – pa na uradni strani državnega prvenstva v direktnem marketingu.  Kmalu! S testiranji začnemo ta teden!
 

Ste dober mislec?

Kaj menite o predlogu, da bi moral vsak nositi značko, na kateri bi pisalo, kako se počuti?

No, kaj mislite?

Namesto da takoj rečete: ‘To bi bilo super!’ ali ‘Kakšna kozlarija pa je zdaj to?’, si raje vzemite 5 minut in naredite vajo PMI.

Odlična je, saj korenito spreminja (zagovedeni) način mišljenja. O čem govorim??? Preberite si (jasno odličen) zapis moje žene na to temo!

Govorica telesa

V praktično vseh knjigah, ki govorijo o komuniciranju, retoriki in javnem nastopanju, avtorji omenjajo naslednjo statistiko:

7% besede
38% ton glasu
55% govorica telesa

Torej naj bi le 7% sporočila prenesli z besedami, ki jih izgovorimo, 38% sporočila naj bi prenesli s tonom glasu, za kar 55% sporočila pa naj bi poskrbela govorica telesa.

Vsekakor je govorica telesa pomemben dejavnik. Poglejte spodnjo fotografijo. Na fotografiji je avtor tega zapisa, potem ko je na mreži izvedel teniški udarec.

Kaj mislite, sem zadel in dobil točko ali ne? Čeprav je fotografija statična, vam je verjetno uspelo ugotoviti, da sem točko dobil. Izraz na obrazu, drža telesa … Morda še sami ne veste, kako ste ugotovili, dejstvo pa je, da ste ugotovili.

Vendar moramo biti pri prebiranju takšnih in drugačnih statistik vedno previdni. Zgornje statistike so po mojem mnenju izmišljene. Ne veljajo. Gre za napako.

Gotovci, Čepini in penzija za vrhunske športnike …

Lani sem na hrvaškem morju v njihovih tračih bral o družini Gotovac. Letos se zgodba nadaljuje. Nekaj podobnega, kot so na Hrvaškem Gotovci, so pri nas Čepini. Samo da sta Gotovca še vedno skupaj, čeprav sta se seveda že večkrat razšla.

Trenutna vroča zgodba je to, da so očka Gotovca ujeli na radar, ko je vozil 230 km/h. V svojem AMG Mercedesu. Pijan ni bil, je pa imel s sabo ženo, hčer in telesnega stražarja. Pa še neke tablete brez recepta so policisti našli v avtu. In pištolo.

Seveda dovolj za naslovno stran tračev in dovolj, da se z Gotovci začne prispevek o družabni kroniki na TV.

Vsi, ki ste imeli kdaj priložnost slišati Anteja Gotovca ali Aleša Čepina, ste verjetno opazili, da ne gre ravno za visoko izobražena znanstvenika. Prej obratno … Ampak tako hrvaški Gotovci kot pri nas Čepini znajo z mediji. Znajo se prodati.

Pojavljanje v medijih pa na koncu tudi unovčijo. Vsakič ko se v Sloveniji Murko pojavi v medijih, je to tako, kot bi mu nekdo nakazal nekaj evrov na njegov račun. Medijska prepoznavnost je dobra zadeva.

Če te vsi poznajo, je verjetnost, da ti bo nekdo prinesel kakšen evro, veliko večja, kot če te nihče ne pozna. Gotovci, Čepini, Murkoti znajo svojo medijsko pojavljanje unovčiti.

Sedaj pa še beseda o športnikih, ki bi radi imeli za svoje dosežke dosmrtno penzijo. Res dobri športniki imajo v času svojih uspehov veliko medijsko pozornost. In ta medijska pozornost je velik KAPITAL, ki ga morajo potem, ko se kariera konča, samo znati unovčiti.

Če znajo denar s pomočjo medijev narediti Gotovci in Čepini, je to toliko lažje vrhunskemu športniku. Nekdo, ki mu je navdušeno ploskala vsa država, ima blagovno znamko, ima kapital, ki ga je treba samo negovati in odnesti na žiro račun. Seveda pa je upravljanje z blagovno znamko delo, ki se ne konča z metom kovinskega predmeta na travo, potem pa konec.

Na upravljanju, razvijanju blagovne znamke je potrebno delati. Slavo, pridobljeno s vrhunskimi športnimi dosežki, je zelo lahko pretvoriti v evre. Ampak s tem se je treba ukvarjati in na tem je treba delati. V Sloveniji imamo primere športnikov, ki so iz svojega imena naredili blagovno znamko, ki so svoje športne dosežke izkoristili v poslovne namene in imamo športnike, ki niso na tem področju naredili praktično nič.

Ne vem, zakaj bi nekomu dali dosmrtno penzijo, samo zato, ker je enkrat zmagal v nekem športu. S to zmago si je itak priboril milijonkrat ugodnejši izhodiščni položaj za nadaljnje zmage v življenju.

Morda pa lahko podjetniki stopimo do vlade s kakšno zahtev v stilu športnikov. Vsem podjetnikom, ki smo do sedaj v svoji karieri plačali več kot milijon evrov davkov, dajmo dosmrtno penzijo. Takšno skromno, recimo samo 500 evrov. Za zasluge za slovenski narod. Za milijon zaslug … Šala. :)

Nobenih penzij za posebne zasluge, delat je treba! 

Šarlatan

Od prevarantov se lahko veliko naučimo. Trenutno berem knjigo Charlatan. Knjiga govori o Johnu R. Brinkleyu, ameriškem brezsramnem prevarantu. Leta 1917 je zaslovel in obogatel s kirurškim posegom, ki naj bi moškim vrnil upadajočo potentnost.

Za kakšen kirurški poseg je šlo?

Verjeli ali ne, John R. Brinkley je kozje žleze presajal na ljudi. Še bolj konkretno … kozja moda je presadil v moškega pacienta.

S tem nonsensom je postal slaven, postal je tudi eden najbogatejših Američanov. Jasno, da te operacije niso moškim vrnile mladosti, mnoge je pohabil, veliko jih je umrlo.

Ampak ko ljudje nekaj želijo verjeti, potem jih takšne »malenkosti«, kot so recimo dejstva, ne prepričajo. Avtor tudi lepo pokaže na povezavo med mediji in prevaranti. Mnogi mediji objavijo kakršen koli oglas, samo da jim nekdo plača.

V tistih časih so recimo tudi do 50% vsega denarja ameriški časopisi dobili od takšnih ali drugačnih prodajalcev »zdravil«. Hm … če dobro premislimo, farmacevtska in kozmetična podjetja so še danes med glavnimi financerji medijev.

Vsak potrebuje mentorja

26. junija sem v Beogradu poslušal predavanje Davida Clutterbucka. Po predavanju smo šli skupaj z organizatorjem seminarja na kosilo.

David je zanimiv, razgledan in izkušen gospod. Med drugim je prodal že dve svoji podjetji. Skratka, ni samo profesor, pač pa je uspel svoje znanje, projekte in izkušnje tudi prodati.

Kratek intervju s profesorjem Davidom Clutterbuckom lahko pogledate na spletni strani www.400direktora.com.

Tukaj pa je nekaj kratkih misli, ki sem si jih zapisal med predavanjem: