Včeraj sem bil na otvoritvi novih poslovnih prostorov podjetja, s katerim sodelujem. Imel sem tudi kratek motivacijski nagovor za vse goste. Pred menoj je nastopila Rebeka Dremelj. Med njenim nastopom sem se pomešal med pretežno moško publiko in medtem ko smo poslušali njeno petje, pili penino in okušali prigrizke, sem moškim (bili so iz Slovenije, Hrvaške, Bosne …) postavil naslednje vprašanje:

»Kakšna se vam zdi Rebeka?«

Odgovori so bili:

»Lepa punca!«

»Lepa punca in še odlično poje!«

In še kar nekaj pristno moških izjav: »Vsekakor ji ne bi nič računal.« in »Uf, kaj bi ji delal …« Saj razumete, moške pripombe pač.

Potem pa sem na začetku predavanja postavil isto vprašanje, samo da sem moškim v občinstvu rekel, naj si predstavljajo, da jih o Rebeki sprašuje njihova žena. Vsi bodo doma povedali, da je nastopila tudi Rebeka in žene običajno postavijo kakšno vprašanje v stilu: »No, kako pa izgleda v živo, od blizu?«

Tokratni odgovori taistih moških so bili drugačni:

»Res nič posebnega.«

»Se vidi, da je bila misica že pred časom.«

»No, še kar, njeno petje pa sploh ni nič posebnega.«

Isti moški so na isto vprašanje odgovorili precej različno. Niso lagali, ampak odgovori so precej različni.

Veste, zakaj se je to zgodilo?

Ker je šlo za srečanje prodajalcev. In prodajalci vemo, da je treba nagovor prilagajati svoji ciljni skupini. Vsak dovolj dobro pozna svojo ženo in zato ve, da Rebeke (in katere koli druge ženske) ni modro preveč hvaliti, četudi se ti zdi še tako luštna.

Kakšna se je meni zdela Rebeka? Odvisno od tega, kdo me vpraša. :)