Nove objave na vaš mail!

Vsak nov zapis, vam lahko pošljem po elektronski pošti. Prijavite se tukaj:

Poglejte kaj sem zapisal, natanko pred letom dni:

Imate svoj krizni priročnik?
Kaj boste naredili, ko pride kriza? Ni vprašanje, ali bo tudi v vaše podjetje prišla kriza. Vprašanje je, kdaj in kakšne vrste bo naslednja kriza. In ...

Iz dnevnika marketinškega guruja 1. del

90_b_iz_dnevnika_guruja1.jpg

V knjigi boste našli 97 kratkih nasvetov za povečanje prodaje in dobička. Zanimivo in poučno branje. Vse na podlagi primerov, večinoma iz slovenske prakse. Če vas zanima marketing, če želite uspeti v poslu, potem je ta knjiga za vas.

Iz dnevnika marketinškega guruja 2. del

88_b_iz_dnevnika_guruja2.jpg

V knjigi boste našli 93 kratkih nasvetov za povečanje prodaje in dobička. Marketing, direktni marketing, prodaja, retorika, dobičkonosne ideje. Zanimivo in poučno branje, vse na podlagi primerov, večinoma iz slovenske prakse.
 

Iz dnevnika marketinškega guruja 3. del

89_b_iz_dnevnika_guruja3.jpg

V knjigi boste našli 105 kratkih nasvetov za povečanje prodaje in dobička. Zanimivo in poučno branje, vse na podlagi primerov, večinoma iz slovenske prakse. Marketing, direktni marketing, dobičkonosne marketinške ideje za vsak posel.

Tag

Aleš Lisac, Marketing, Direktni marketing, Trženje, Neposredno trženje, Retorika, Retorik, Javno nastopanje, Šola retorike, Prodaja, Povečanje prodaje, Zaslužek, Povečanje zaslužka, Oglaševanje, Guru, Coaching, Seminarji, Knjigarna, Dobre knjige, Svetovanje, Consulting,

Недорогое постельное белье в Киеве

<< nazaj Najslabši prodajalec v Sloveniji
Dnevnik guruja
Komentarji:   17 19.11.2006
Najslabši prodajalec v Sloveniji

Včeraj dopoldne sem vstopil v trgovino s tehničnim blagom. Znana, zelo znana svetovna blagovna znamka. Aleš Lisac v raztrganih kavbojkah, ponošeni jakni in neobrit ... V trgovini sva bila sama s prodajalcem. Ni
Najslabši prodajalec v Sloveniji

Včeraj dopoldne sem vstopil v trgovino s tehničnim blagom. Znana, zelo znana svetovna blagovna znamka. Aleš Lisac v raztrganih kavbojkah, ponošeni jakni in neobrit ... V trgovini sva bila sama s prodajalcem. Ni me pozdravil.

Vprašal sem ga, ali imajo aparat, ki si ga že dolgo želim. Rekel je, da ne. Da jih dobijo bolj poredko.

»Kdaj pa mislite, da dobite naslednjo pošiljko?«
»Ne vem, verjetno čez kakšen dober teden.«
»Pustil vam bom vizitko, pa me pokličite in pridem po zadevo, veste, sem vaš sosed, 70 metrov od vaše trgovine stanujem.«
»Gospod ... saj veste, kako je z vizitkami, rade se izgubijo, raje pridite pogledat čez kakšen teden.«
»Imate kakšen prospekt?«
»Ne.«
»Potem si pa zapišite moj telefon in ime. Sem Aleš Lisac, telefon pa je ...«
»A ste vi tisti, ki predava?«
»Ja, sem. Ste me že poslušali?«
»Ne, še. Vas pa pridem poslušat v ponedeljek, šef mi je naročil, da moram na vaše predavanje.«

Prepričan sem, da me ne bo poklical. Ker si pri mojem imenu ni ničesar zapisal. Ker je bil čisto brez volje. Ker mu je bilo popolnoma vseeno, ali bo prodal ali ne. Ker mu je bilo res vseeno, ali me bo še kdaj videl. Ker se mu zdi to, da ga je šef poslal na moje predavanje, brez veze.

Prijaznost je konkurenčna prednost. Ogromna! In še nič ne stane. Podjetja investirajo milijone in milijone za to, da privabijo stranke. Prodajalec iz trgovine pa ni želel vzeti moje vizitke, »ker se vizitke rade izgubljajo«. In tudi prijazen ni bil. Prav nič se ni potrudil. Da bi me poklical, se mu je zdelo odveč, čeprav stanjem nekaj deset metrov stran.

Če bi bil prodajalec pravi, bi mi izdelek zaračunal, prodal še dodatno opremo in obljubil, da mi vse skupaj prinese, ko zadevo dobijo. In jaz bi kupil. In ne bi šel brskat po internetu, ali lahko isto stvar dobim od kod drugje po pošti. In pri njih bi kupil še kaj drugega. In ...

Ko sem bil pred 20 leti s prijatelji na Gibraltarju, je eden izmed njih kupoval uro. Prodajalec natačno tiste ure, ki si jo je prijatelj zaželel, ni imel. Zato nas je posadil na stole, postregel s pijačo in nas zabaval toliko časa, dokler njegov partner ni prinesel ure. Morda jo je šel iskat v skladišče, morda jo je kupil v sosednji trgovini ...

Dobri prodajalci vedo, da so njihovo bogastvo stranke. Ne izdelki, ki jih imajo v skladišu, le stranke so tiste, ki so nekaj vredne.

Komentarji:

  • Stran
  •   
  • 1
  • 2
02.12.2006 @ 15:00 Dušan
In ....... kako je bilo potem. Ali Vas je poklical
02.12.2006 @ 16:12 nuša
Ko sem prebrala tole zgodbico nisem bila prav nič presenečena nad karakterjem tega prodajalca! Moram reči, da sem že zelo velikokrat naletela na neizkušene, neprijazne in prodajalce brez volje do dela.
Bom povedla samo en primer: Sestra je imela maturantski ples in s 400.000,00 sit sva se sprehajali po dražjih trgovinah ter iskali obleko. Odnos je bil v vsaki trgovini soliden, dokler nisva prišli v najdražjo in zelo priznano modno hišo v Celju. Ko naju je prodajalka na vhodu zagledala v kavbojkah in majici je rekla: "joj punci, vesta tukaj v naši trgovini pa ne bosta našli nič za sebe. Nasvidenje prosim". Tega ne bom nikoli pozabila.

Mislim, da se ta neizkušenost in "brezveznost" prodajalcev dogajaja samo zaradi tega, ker nekateri prodajalci enostavno nočejo prodajati, nimajo ljudje volje, drugega dela pa ne najdejo. Za prodajalce bi morali postaviti ljudi, ki jim je všeč ta poklic in ki bi ga z veseljem opravljali!
Je veliko takšnih prodajalcev, ampak še vedno premalo!
02.12.2006 @ 20:15 alenka
Pri nas bi lahko pripravili tekmovanje najslabši prodajalec leta. Po moje bi bila konkurenca huda in izbrati najslabšega preklemano težko delo. Samo ne razumem zakaj lastnik/šef ne zamenja takega "zaviralca njegovega biznisa"??
03.12.2006 @ 10:26 sivolasi
Obleka dela človeka?
Ne vedno, ni nujno...
NIKOLI ne veš, če povprečno oblečen osebek ne sedi na 10-ih ali 100-tih miljonih evrov...
Moramo vedeti, da v ZAhodni Evropi še zdaleč ne šminkarijo tako, kot v Sloveniji...
Primer: lastnik ene najbolj uspešnih firm za pištole GLOCK v Borovljah, Avstrija, ki opremlja med drugim tudi policije večine ameriških zveznih držav) se vozi v 7 let starem ajponskem avtomobilu...

V Sloveniji pa je še vedno mnogo šminkarjenja in kako vedeti, kdo nima (dober) avto na leasing, Armanijevo obleko pa sposojeno?
03.12.2006 @ 10:43 mariborski jože
Enako "okrašen" kot Lisac sem se odpravil v prodajalno avtomobilov, ki nosi v svojem imenu znamko prestižnih avtomobilov z namenom, da pri njih zapravim zajetno količino denarja. Okravaten golobradec, vsaj trikrat mlajši od mene in ki mu je bilo videti, da je svoj življenski cilj dosegel s tem, da lahko sedi za pisalno mizo, mi je šele po desetih minutah začel z vidnim odporom in z veliko muko odgovarjati na moja vprašanja. V naslednjih petih minutah mi je dal vedeti, da ga naj ne "zaj...." in, da naj
grem drugam. Avto, prav tako prestižne znamke sem nato kupil v kilometer oddaljeni prodajalni.
In še izkušnja mojega prijatelja. Pred leti je bil s svojim petletnim sinčkom v Hongkongu. Utrujena sta se ustavila v restavraciji da popijeta sok. Takoj je prihitel natakar in malemu prinesel povišan stolček. Ko mu je prijatelj rekel naj se ne trudi toliko saj gre le za otroka, mu je le-ta odgovoril: "O, on danes mali gost, čez dvajset let on velik gost."
03.12.2006 @ 12:11 Ursa
Na temo prijaznost bi morali kaj več napisati. Delam v turizmu in sram me je, kaj vse se zunaj dogaja. Res je prihodek, stimulacija,... vse vpliva, a začaran krog se ne bo nikoli končal. Pa še to, vsak ima izbiro, kaj in kje dela, mogoče na začetku ne, kar si res želiš, verjemite, z delom in dobro voljo (beri nasmeh, prijaznost,...) se lahko zelo daleč in visoko pride. Pa veliko dobre volje pri delu!
04.12.2006 @ 13:28 Matej
Takšni delavci se običajno "zgodijo" v podjetjih, ki nimajo dobre strukture in nadzora!
Nekdo omenja da je delavec zato takšen ker ima plačo 150.000 SIT/mesec. Če bi bilo podjetje moje in četudi bi on plačal meni 150.000 SIT/mesec ga ne bi vzel saj mi dela minus že samo s svojo prisotnostjo.
  • Stran
  •   
  • 1
  • 2
na vrh