Nove objave na vaš mail!

Vsak nov zapis, vam lahko pošljem po elektronski pošti. Prijavite se tukaj:

Poglejte kaj sem zapisal, natanko pred letom dni:

Pogovor s prodajalcem rekorderjem
Včeraj sem se pogovarjal s prodajalcem, ki je v svoji panogi v Sloveniji prodal največ. Osebno je v 9 mesecih obiskal in prodal 760 strankam! Kako mu je to ...

Iz dnevnika marketinškega guruja 1. del

90_b_iz_dnevnika_guruja1.jpg

V knjigi boste našli 97 kratkih nasvetov za povečanje prodaje in dobička. Zanimivo in poučno branje. Vse na podlagi primerov, večinoma iz slovenske prakse. Če vas zanima marketing, če želite uspeti v poslu, potem je ta knjiga za vas.

Iz dnevnika marketinškega guruja 2. del

88_b_iz_dnevnika_guruja2.jpg

V knjigi boste našli 93 kratkih nasvetov za povečanje prodaje in dobička. Marketing, direktni marketing, prodaja, retorika, dobičkonosne ideje. Zanimivo in poučno branje, vse na podlagi primerov, večinoma iz slovenske prakse.
 

Iz dnevnika marketinškega guruja 3. del

89_b_iz_dnevnika_guruja3.jpg

V knjigi boste našli 105 kratkih nasvetov za povečanje prodaje in dobička. Zanimivo in poučno branje, vse na podlagi primerov, večinoma iz slovenske prakse. Marketing, direktni marketing, dobičkonosne marketinške ideje za vsak posel.

Tag

Aleš Lisac, Marketing, Direktni marketing, Trženje, Neposredno trženje, Retorika, Retorik, Javno nastopanje, Šola retorike, Prodaja, Povečanje prodaje, Zaslužek, Povečanje zaslužka, Oglaševanje, Guru, Coaching, Seminarji, Knjigarna, Dobre knjige, Svetovanje, Consulting,

<< nazaj Mičo Mrkaić – guru direktnega marketinga?
Dnevnik guruja
Komentarji:   4 04.09.2007
Študirajte kolumne Miča Mrkaića. Pa ne zato, ker je dober ekonomist. Študirajte jih zato, ker zna pisati. Mičo Mrkaić piše besedila, ki jih ljudje berejo. Če želite kar koli prodati, morate najprej doseči, da vaše potencialne stranke tisto, kar napišete, tudi preberejo.

Nekaj marketinških lekcij, ki jih lahko opazimo med prebiranjem kolumn Miča Mrkaića:

• Mrkaić ve, da je dober naslov tisti, ki prepriča bralca, da se ob njegovi kolumni ustavi. Očitno dobro ve, da je glavna in praktično edina naloga naslova kolumne prepričati bralca, da nadaljuje branje.

• Mrkaić ve, da je naloga prvega stavka prepričati bralca, da bere naprej. Naloga drugega stavka je prepričati bralca, da prebere tretji stavek itn. Skratka, Mičo zna pisati tako, da bralcu ne dovoli, da bi mu iz članka pobegnil.

Danes se bomo ustavili ob zelo zanimivi zadevi, ki jo Mičo od časa do časa izvede v svojih zapisih. Danes je v Financah objavil kolumno z naslovom: »Profesor Mramor, naučite se ekonomije«. Dober naslov, mar ne? Če ste vsaj malo radovedni, boste brali naprej – koga pa ne zanima, kako bo Mrkaić dokazal, da profesor Mramor ne obvlada ekonomije?

Ampak ne bomo govorili o naslovu članka, čeprav je vreden pozornosti.

Govorili bomo o precej zapletenem delu članka - o formuli, ki jo je v članku zapisal Mrkaić (copy paste iz Financ):

“Stopnja inflacije je relativna sprememba CPI v odstotkih med dvema obdobjema. Če upoštevamo, da je v obdobju t+1 relativna sprememba cene dobrine i enaka pii , za stopnjo inflacije sledi
πt+1 = (p1 (1+π1) w1 + p2 (1+π2) w2 +...+ pN (1+πN) wN) / (p1 w1 + p2 w2 +...+ pN wN) - 1.
Po običajni normalizaciji cen v obdobju t na enoto za stopnjo inflacije sledi
πt+1 = π1 w1 + π2 w2 +...+ πN wN.”

Zakaj piše tako zapleteno? Te formule ne razume 99% bralcev njegove kolumne. Še tisti, ki bi bili zadevo sposobni razumeti (recimo jaz, ki sem eno leto študiral matematiko, potem pa študij pustil …), se s formulo ne ukvarjajo.

Ampak preprosto berejo dalje. Zakaj je torej Mičo Mrkaić v članek vstavil tako »nezanimiv« del, ki ga večina bralcev ne bo prebrala?

Ker ve, da morajo dobri besedilopisci – dobri prodajalci – pri bralcu ustvariti vtis, da se na zadevo, o kateri pišejo, spoznajo. In takšna dobra formula naredi vtis, mar ne?

Poglejte, kaj je v oglasu za digitalno uro zapisal marketinški genij Joe Sugarman:

»A pin points to the new decoder/driver integrated circuit which takes the input form the oscillator countdown integrated circuit and computes the time while driving the display. This single space-age device replaces thousandths of solid-state circuits and provides the utmost reliability – all unique to Sensor. «

Joe Sugarman ve, da so Američani še bolj funkcionalno nepismeni kot Slovenci. Zgornji odstavek je v oglas vstavil zato, da bi ustvaril vtis, da ve, kaj prodaja. Da se na zadevo spozna.

Mičo Mrkaić je formule v današnji članek vstavil zato, da bi bralcem dodatno dokazal utemeljenost svojih trditev. Formule so v članku zato, da dokažejo kredibilnost avtorja članka. Formul ne bo preverjal nihče, niti bral jih ne bo nihče (no, morda kakšna tečnoba) – naredijo pa vtis, da avtor članka ve, kaj govori, mar ne?

Če hočete pisati besedila, ki prodajajo, morate pisati zanimivo. In enostavno. In paziti morate, da bralca niti za trenutek ne izpustite. Včasih pa vključite tudi kakšen strokoven, nezanimiv odstavek, ki dokazuje, da se na temo spoznate.

Poznate še koga, ki bralca vedno pripelje do konca zapisov? Poznate še koga, ki bralca prisili, da prebere zapis od začetka do konca?

Ja, ja, vem … Skromnost ni ravno moja vrlina. :)

Dodaj komentar


Komentarji:

04.09.2007 @ 16:57 ervinator
Mislim, da Sugarman in Mrkaić z neberljivim delom članka bralce v resnici izgubljata. Pri Mrkaiću je to še posebej problem, ker od njegovih kolumn ostanejo samo bedaste in žaljive kategorične izjave, na primer: "... kdor pa razume matematiko na ravni prvega letnika kake boljše fakultete, pa bi moral zadevo dojeti v eni sekundi." Tehnične podrobnosti po mojem mnenju ne sodijo v jedro prodajnega pisma, pač pa v slikovno prilogo.
05.09.2007 @ 05:11 Zvoni
Nimam komentarja. Lahko samo povem, da je profesor Mramor eden boljših, kar jih premore fakulteta. Čeprav matematika ni ravno področje, ki mi leži, so bila njegova predavanja zanimiva in razumljena.
05.09.2007 @ 12:30 Biokmetovalec
O ekonomiji nimam pojma. Ta Mrkaićev tekst zame ni zanimiv, ker ničesar ne razumem.

In basploh ne maram ekonomije kot znanosti. Zdi se mi, da "razčloveči človeka".

Mogoče se motim, ampak po moji "kmečki pameti" se mi zdijo vsaj kmetijski ekonomisti zelo površni, ker pri svojih izračunih in kaklkulacijah glede rentabilnosti klasične pridelave hrane ne upoštevajo zelo pomembnega faktorja - uničevanja rodovitne prsti, ki je osnova življenja in je nastajala milijone let, onesnaženja pitne vode in sanacije bolezenskega stanja ljudi, ki tako pridelano hrano uživajo.

Katastrofalno dolg stavek. To mi pa že lep čas ni uspelo.

Pa vse dobro.
05.09.2007 @ 13:30 Ljubo
Mramor odgovarja :) V nasprotju z veliko teorije in nekih nerazumnih in žaljivih zadev, poda par stavkov razumljivim vsem in zabije Mrkaiča v tla :) vsaj moje mnenje :)

http://www.finance.si/?MOD=show&id=190039&src=pj050907
na vrh